Otrokovo spanje je pomembno za zdrav in nemoten telesni in duševni razvoj.

Po nekaj dnevih se vzpostavi štiri do šest obdobij spanja na dan – eno od the lahko že traja pet do sedem ur.

Dojenčka položimo spati na bok.

Lahko joka, preden zaspi (navadno preneha, če ga primemo v naročje ali pozibljemo).

Pogosto zaspi takoj po večernem hranjenju.

Začne spati čez noč; številni otroci še več mesecev ne morejo spati več kot šest ur zdržema.

V poprečju spi štirinajst do sedemnajst ur na dan; pogosto ima dve ali tri daljša obdobja budnosti na dan.

V tem obdobju se lahko pojavi sesanje palca.

Dojenček se začne sam zabavati preden zaspi: »se pogovarja«, igra z rokami, guga zibko.

Dojenček se prebuja med 6. in 8. uro zjutraj, običajno zaspi kmalu po večernem obroku.

Ni več nočnega obroka.

Dojenček čez noč spi enajst do trinajst ur.

Čez dan spi dvakrat do trikrat (tu so možne velike razlike med posameznimi dojenčki).

Dojenček ni več nejevoljen, ko ga damo v posteljo; če ne zaspi takoj, se igra, dviguje ali hodi v postelji, dokler ne zaspi na odeji.

Dojenček se zjutraj prebuja med 6. in 8. uro.

Po prebujanju se četrt do pol ure tiho sam igra, potem začne glasno zahtevati pozornost.

Ko je buden, se dojenček v posteljici aktivno igra, zato mora imeti posteljica visoko zaščitno ograjo.

Dojenček si običajno privošči eno popoldansko spanje.

Malček zaspi med 8. in 9. uro zvečer, če izpusti popoldansko spanje, lahko zaspi že med večerjo.

Malček spi celo noč, skupaj približno 12 ur.

Malček lahko težko zaspi, videti je, kot da ima preveč energije, poskakuje, kliče mater, zahteva pijačo ali odhod na stranišče – skratka uporablja najrazličnejše strategije za podaljševanje časa pred spanjem. Malčku lahko odhajanje v posteljo olajšamo s preprostimi kratkimi rutinami.

Malček pred odhodom v posteljo zahteva plišaste igrače, knjigico, ali svojo najljubšo odejico.

Količina nočnega spanja niha (od 9 do 12 ur).

Malček še potrebuje popoldansko spanje, za prebujanje potrebuje dovolj časa in mir.

Malček se lahko upira odhodu v posteljo, običajno pri tem zadošča opozorilo, rutine (na primer branje pravljice, pogovor, posebna igrača) lahko odhajanje v posteljo olajšajo.

Malček potrebuje nekaj časa, da zaspi, še posebno če je preveč utrujen; lahko si prepeva, ima samogovore, skače po postelji, kliče starše, razmetava in pospravlja posteljo…

Otrok ponoči spi 10 do 12 ur, zbuja se med 7. in 8. uro, nekateri otroci pa tudi dosti prej.

Nekateri otroci popoldne ne spijo več, lahko jim zadošča opoldanski počitek, ko se umirijo.

Otrok se lahko sam uredi za v posteljo; lahko opušča številne  prejšnje rituale ob odpravljanju v posteljo, še vedno pa potrebuje pravljico ali pesmico za lahko noč.

Otrok lahko ima žive zanje, zaradi katerih se zbudi.

Otrok lahko ponoči odide iz postelje, v takšnih primerih ga je pametno mirno, a odločno vrniti v njegovo lastno posteljo.  

Otrok ponoči spi 10 do 12 ur, nekateri otroci še potrebujejo popoldansko spanje.

Odhajanje v posteljo ne predstavlja težav, bolje je, da otroka na to opozorijo dogovorjeni znaki (konec risenke, konec zgodbice, določena lega kazalcev na uri) kot pa ukaz.

Nekatere otroke je strah teme, običajno jim zadošča že luč na hodniku.

Če mora otrok ponoči iti na stranišče, lahko pozneje potrebuje nekoliko pomoči, da se umiri in zaspi nazaj.

Otrok ponoči spi 10 ali 11 ur, nekateri petletniki spijo tudi popoldne.

Otrok se lahko sam pripravi za odhod v posteljo, lahko celo pomaga pri spravljanju mlajšega bratca ali sestrice v posteljo.

Pogoste so žive sanje in nočne more.

Če je otrok preživel posebno razburljiv dan ali če naslednji dan pričakuje kaj pomembnega, lahko zelo težko zaspi. 

Otrok ponoči spi od 9 do 11 ur.

Večina otrok spi neprekinjeno, nekateri se lahko prebujajo zaradi morastih sanj.

Otrok lahko potrebuje luč, svojo posebno odejico ali plišasto igračo (ali vse skupaj), da lažje zaspi.

Otrok si lahko izmišlja najrazličnejše strategije, da odloži odhod v posteljo, ko je enkrat v postelji, nemudoma zaspi.

Če se otrok zbudi pred starši, se običajno sam zamoti s knjigami, igračami ali barvicami.. 

Otrok ponoči spi od 10 do 11 ur, otroci ki spijo manj imajo lahko zjutraj težave z vstajanjem.

Otrok spi mirno, moraste sanje so le še izjema, zamenjajo jih sanje o otrokovih raziskovanjih in avanturah.

Otrok se lahko sam odpravi v posteljo, a od staršev še vedno pričakuje nežnost in branje zgodbice.

Otrok se pogosto zbudi zgodaj, takrat se sam zamoti z igračami ali branjem. 

Otrok nepretrgoma spi celo noč, v povprečju 10 ur, njegovi poskusi odlaganja odhoda v posteljo lahko opozarjajo, da potrebuje manj spanja.

Otrok začne postavljati vzorec odhajanja v posteljo pod vprašaj, želi si ostati buden dlje časa, skuša odlagati odhov v posteljo.

od 9 do 11 ur.

Če se otrok zbudi pred drugimi člani družine, se sam obleče in posveti priljubljenemu opravilu.