Vodenje v izobraževanju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti |
||
|
Katalog in naročilnica
 |
Glavni nameni samoevalvacije
Osnovni namen samoevalvacije je ugotavljanje in spremljanje kakovosti. |
Osnovni namen samoevalvacije je ugotavljanje in spremljanje kakovosti. In pika!
Ta naloga pogojuje zahtevno nalogo – opredeliti, kaj pravzaprav pomeni kakovost v okviru vzgojno–izobraževalnega konteksta.
Kakovost v vzgojno–izobraževalnem kontekstu
Danes se vprašanje Zakaj naj bi se vzgojno–izobraževalna organizacija zanimala za kakovost? zagotovo ne sliši presenetljivo. Kljub temu pa je smiselno poiskati odgovor nanj, preden se lotimo projekta, kot je samoevalvacija. E. Salllis je že 1997 ugotavljal, da obstaja več pomembnih razlogov, zakaj naj se posamezne vzgojno–izobraževalne organizacije lotevajo raziskovanja lastne kakovosti ter s tem v zvezi opredelil štiri imperative kakovosti:
Moralni imperativ – povezanost z uporabniki
Moralni imperativ zahteva, da bi bili uporabniki (dijaki, starši, skupnost …) upravičeni do najvišje kakovosti vzgojno–izobraževalnih storitev.
Strokovni imperativ – strokovna vloga vzgojiteljev in učiteljev
Je neposredno povezan z moralnim imperativom. Predstavlja prepričanje, da je dolžnost vseh vpletenih nuditi učencem oziroma dijakom vzgojno–izobraževalni proces, ki dosega najvišje strokovne standarde. Ta imperativ predpostavlja tudi strokovno predanost zagotavljanju potreb učencev s pomočjo naprimernejših pedagoških metod in tehnik.
Tekmovalni imperativ
Tekmovalnost je realnost današnjega izobraževanja. Manjše število vpisanih učencev lahko povzroči odvečnost posameznih zaposlenih, to pa lahko ogrozi organizacijo. Na sodobnem vzgojno–izobraževalnem tržišču se morajo organizacije spoprijeti z izzivom tekmovalnosti, ena izmed najbolj učinkovitih poti za to je zboljšanje kakovost svojih storitev in procesov.
Imperativ odgovornosti – povezava z ustanovitelji
Vzgojno–izobraževalne organizacije so del svojega okolja in širše skupnosti. Zato se od njih pričakuje odgovorno ravnanje do ustanoviteljev, ki vključuje tudi javno dokazovanje visokih standardov vseh procesov in storitev.
Sallis pojasnjuje, da lahko že nezmožnost organizacije, da bi ugodila le enemu od omenjenih imperativov, ogrozi organizacijo in njeno prihodnost.
V vzgojno–izobraževalno polje so, tako kot na vsa neprofitna področja, prodrla razmišljanja o kakovosti iz poslovnega sveta. Zato je bilo treba posamezna načela kakovosti, ki so jih opredelili »guruji kakovosti«, kot so W. E. Deming, J. M. Juran ali »guruja odličnosti« T. J. Peters in R. H. Waterman, prilagoditi vzgojno–izobraževalnemu okolju, čeprav so bili prvotno namenjeni spremljanju kakovosti v podjetjih. Tako lahko potrebam vzgojno–izobraževalnih organizacij priredimo naslednja ključna načela kakovosti po Demingu (po Arcaro, 1995):
· Vodstvo naj poskrbi, da postane nenehno iskanje kakovosti pomemben cilj organizacije.
· Treba je poudarjati pravočasno pomoč in preprečevati neuspehe, ker je veliko težje reševati probleme potem, ko so se že zgodili.
· S pomočjo izbranih statističnih metod nadzora lahko zboljšamo rezultate.
Med načeli, ki jih poudarja Juran (po Arcaro, 1995), so za vzgojno–izobraževalne organizacije pomembni predvsem naslednji:
· Zagotavljanje kakovosti je neskončen, nenehen proces.
· Zboljšanje kakovosti je trajen proces, ni rezultat enkratnega, trenutnega načrta.
· Kakovost zahteva odločno vodenje.
· Osnova kakovosti je ustrezno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih.
Peters in Waterman (1982) navajata temeljna prepričanja, ki naj bi omogočala organizacijam dosegati »odličnost«. Kljub temu, da je njuno delo namenjeno analiziranju »odličnosti« v poslovnem svetu, so nekatera od teh prepričanj prenosljiva tudi na vzgojno–izobraževalne organizacije. V »odličnih« vzgojno–izobraževalnih organizacijah so zaposleni bolj prepričani, da:
· so najboljši v svoji stroki in pri svojem delu,
· so pomembni vsi vidiki vzgojno–izobraževalnega procesa,
· je pomemben vsak posameznik,
· je najvišja kakovost dela in storitev ključnega pomena in
· morajo biti člani kolektiva inovatorji, hkrati pa pripravljeni pomagati, ko je treba preseči neuspehe.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
