VODENJE Kdo izvaja samoevalvacijo

ENG



	Vodenje v izobraževanju Organizacijska klima Splošno o vodenju Samoevalvacija in zagotavljanje kakovosti Identiteta vrtca in šole Vrednote vrtca in šole Poslanstvo vrtca in šole Vizija vrtca in šole Siva knjiga o vzgoji in izobraževanju Bajke in povesti o devetletki

Katalog in naročilnica

KATALOG

NAROČILNICA

Kdo izvaja samoevalvacijo?

Organizacija naj izbere oziroma določi skupino, ki vodi celoten projekt in sprejema najpomembnejše odločitve ter jih potem posreduje drugim vpletenim.

Jasno je, da v procesu samoevalvacije ne morejo enakovredno sodelovati vsi vpleteni. Predstavljajte si šolo s 100 zaposlenimi, 1000 učenci, kakšnimi 1500 starši, nekaj občinskimi možmi in državnimi uradniki do ministra in še vse organizacije, kamor odhajajo učenci po zaključenem šolanju ... Možnost, da bi vsi enakovredno vključili v samoevalvacijo, in da bi jim zagotovili polno odločanje in sodelovanje v vseh fazah samoevalvacijskega procesa, je seveda utopična. Organizacija naj izbere oziroma določi skupino, ki vodi celoten projekt in sprejema najpomembnejše odločitve ter jih potem posreduje drugim vpletenim. Le tako zagotovimo uspešno samoevalvacijo in dosežemo zastavljene cilje.

V skupino za samoevalvacijo je smiselno vključiti predstavnike ključnih vpletenih skupin (vodstva, zaposlenih, včasih tudi učencev, staršev, ustanoviteljev, zunanjih sodelavcev …). Skupino v osnovni šoli lahko sestavljajo na primer pomočnik ravnatelja, dva učitelja, dva predstavnika staršev, predstavnik občine in zunanji sodelavec, skupino na srednji šoli pa morda svetovalni delavec, profesor, dva dijaka, predstavnik staršev, predstavnik občine in zunanji sodelavec. Heterogenost skupine zagotavlja, da samoevalvacija dejansko zajame tista vprašanja, ki se zdijo ključna čim širšemu krogu vpletenih.

Skupina za samoevalvacijo naj ima od pet do osem članov.

Skupina za samoevalvacijo naj ima od pet do osem članov. Večje ali manjše število članov zmanjša učinkovitost skupine. Nekateri viri priporočajo, naj bi imela skupina neparno število članov, da bi bilo v skrajnih primerih mogoče odločati s preglasovanjem. Načeloma pa velja, naj poskuša skupina pri odločitvah doseči konsenz.

Skupina za samoevalvacijo naj pri svojem delu upošteva načela demokratičnega dialoga. Priporočljivo pa je, da določi vodjo, ki prevzame nekatere pomembne naloge:

· Načrtuje in koordinira delo skupine ter proces zbiranja in analiziranja podatkov.

· Skrbi za možnost širše razprave o samoevalvaciji v organizaciji in tako zagotavlja identificiranje vseh zaposlenih s procesom samoevalvacije.

· Skrbi za koordinacijo sodelovanja z zunanjimi sodelavci.

· Razjasni odgovornosti članov skupine do drugih zaposlenih. Skrbi, da skupina ne deluje izolirano, temveč z diskusijo išče možnosti za predstavitev in upošteva poglede in stališča drugih zaposlenih.

· Pomaga razjasniti konkretne odgovornosti članov skupine.

· Podpira in spodbuja proces samoevalvacije, po potrebi pojasnjuje njegov pomen in razčiščuje morebitne strahove in odpore.

· Skrbi za tekoči potek razprave.

· Preprečuje, da bi v skupini prišlo do prevlade dominantnega posameznika ali podskupine.

· Zagotavlja upoštevanje mnenj vseh članov skupine.

· Načrtuje aktivnosti skupine, določa termine sestankov.

Osnovna pravila za diskusijo v skupini za samoevalvacijo naj bodo naslednja:

1. Člani skupine ne smejo trgovati ali se pogajati. Na primer: Podprem te pri tem, če me ti podpreš pri onem.

2. Člani naj ne vztrajajo le pri svojih stališčih, prisluhnejo naj stališčem drugih članov; svoje mnenje naj predstavijo čim temeljiteje, prav tako pozorno pa naj prisluhnejo drugim argumentom.

3. Člani in vodja naj ne vsiljujejo soglasja samo zaradi miru.

4. Če razlik v pogledih na posameznem sestanku skupine ni mogoče preseči, naj raje vsi razmislijo o razhajanjih do naslednjega sestanka. Tako prekinejo neskončni krog enega samega vprašanja.

5. Člani naj ne poskušajo kar takoj reševati problemov organizacije; to bo prišlo na vrsto pozneje – najprej je treba objektivno oceniti obstoječe stanje.

Pomembno je, da skupina za samoevalvacijo “zaživi”.

Pomembno je, da skupina za samoevalvacijo “zaživi”. Zato je priporočljivo redno načrtovati sestanke, ki se jih udeležujejo vsi člani. Na začetku samoevalvacijskega procesa, v fazi načrtovanja, bodo sestanki morda pogostejši. Pozneje, ko posamezni člani skupine prevzamejo različne avtonomne zadolžitve, so lahko sestanki nekoliko redkejši, v fazi interpretacije, predstavljanja rezultatov in načrtovanja nadaljnjih korakov bodo člani skupine morda potrebovali spet več srečanj. Zato je tudi pomembno, da vodstvo organizacije upošteva obremenjenost članov samoevalvacijske skupine in jih ne obremenjuje z dodatnimi zadolžitvami.