Katalog in naročilnica

KATALOG

NAROČILNICA

Samoevalvacijsko poročilo

En od rezultatov samoevalvacije je njeno poročilo, ki je pomemben dokument in hkrati instrument. Z njim pridobi organizacija ključne informacije  o sebi. Zato samoevalvacijsko poročilo ne sme samo opisovati, nujno mora tudi vrednotiti.

Samoevalvacijsko poročilo je pomembna priložnost za kritično refleksijo organizaciji o njenih načinih vodenja in upravljanja s kakovostnimi in strateškimi odločitvami.

Poročilo o samoevalvacijski raziskavi je ključni dokument samoevalvacije. Zato je pomembno, da skupina za samoevalvacijo že v fazi načrtovanja raziskave sprejme tudi določene odločitve v zvezi s poročilom, predvsem o obliki poročila (njegovi dolžini, strukturi, rokih za oddajo posameznih delov poročila), avtorstvu in naslovniku. Včasih je smiselno načrtovati vsaj dve različici poročila: polno poročilo, ki ostane le v organizaciji za njeno lastno uporabo, in skrajšano poročilo s –povzetki in priporočili, ki jih organizacija posreduje tudi drugim. Odločitev za obliko in distribucijo poročila je odvisna predvsem od prvotnega namena samoevalvacije.

Poročilo o samoevalvacijski raziskavi pripravljajo vsi člani skupine za samoevalvacijo in so zanj odgovorni, z vidika enovitosti poročila pa je smiselno, da njegovo avtorstvo ali vsaj urejanje prevzame ena oseba.

Polno poročilo o samoevalvacijski raziskavi ima tri osnovne dele: uvod, jedro in sklepe.

UVOD

V uvodu organizacija pojasni namen samoevalvacijskega procesa, našteje člane tima: kdo je sodeloval pri pripravi poročila, kdo je sodeloval v razpravi o poročilu, katere dobre plati samoevalvacije so se pokazale med delom in na kakšne ovire so naleteli izvajalci. Pri pisanju uvoda si lahko avtor(ji) pomagajo z naslednjimi opomniki:

·        opis skupine za samoevalvacijo,

·        obdobje trajanja samoevalvacije, datum zadnjega predhodnega poročila,

·        namen samoevalvacije in avtor pobude zanjo,

·        naslovnik samoevalvacije,

·        avtor poročila in njegov odgovorni urednik,

·        kratek pregled rezultatov dejavnosti, ki so izhajale iz zadnje predhodne samoevalvacije, ocena njihove uspešnosti, opis dejavnosti, ki se bodisi niso izvajale bodisi niso bile uspešne.

Kratek opis poteka samoevalvacije:

·        način zbiranja podatkov,

·        pregled vključenih v samoevalvacijo,

·        zunanji sodelavci pri samoevalvaciji.

JEDRO

Jedro poročila naj sledi področjem, ki jih je zajela samoevalvacijska raziskava:

1. SPLOŠNI PODATKI,
2. POSLANSTVO in vrednote, cilji in nameni, organizacije,
3. REZULTATI,
4. PROCES NA NIVOJU RAZREDA (SKUPINE),
5. PROCES NA NIVOJU ŠOLE (VRTCA),
6. OKOLJE.

Poročilo za vsako področje naj sledi naslednji strukturi:

·        opis zbranih podatkov; večina podatkov, zbranih v tabelah, naj bo priložena poročilu v obliki prilog,

·        analiza podatkov, interpretacije in sodbe; pomembno je jasno opredeliti prepoznana močna in šibka področja,

·        predlagane prihodnje dejavnosti; pomembno je, da so predlagane dejavnosti:

·        podane nedvoumno, v eksplicitni obliki,

·        uresničljive, izvedljive,

·        jasno naslovljene na tiste, ki so odgovorni in imajo moč poskrbeti za njihovo izvajanje,

·        jasno časovno opredeljene – kdaj naj bi se začele izvajati, koliko časa bodo trajale,

·        take, da je mogoče opazovati njihov učinek. Treba je opredeliti, kako jih bomo nadzorovali in spremljali, zato jih je morda smiselno razvrstiti v tabele.

ZAKLJUČEK

Zaključek samoevalvacijskega poročila še enkrat povzame analizo močnih področij in šibkosti organizacije. Hkrati ponudi celovit akcijski načrt za premagovanje slabosti in nadaljnjo krepitev moči organizacije. V zaključku poročila skupina za samoevalvacijo oceni tudi svoje lastne izkušnje in učinkovitost samoevalvacije ter predlaga, kako naj bi samoevalvacijske dejavnosti potekale v prihodnje. Na koncu poročila naj bo določeno tudi obdobje naslednje samoevalvacijske raziskave.

Samoevalvacijsko poročilo naj med drugim osvetli naslednje pomembne dejavnike kakovosti v organizaciji:

·        odnos med poslanstvom organizacije, njenimi cilji na področjih kakovosti, učenja in poučevanja ter cilji učnih načrtov oziroma kurikuluma; stopnjo doseganja ciljev,

·        odnos med vsebino programa, kurikuluma, učnih načrtov ter zadovoljevanjem potreb otrok, opremljanjem otrok s splošnimi in specifičnimi spretnostmi,

·        strategije poučevanja, učenja in ocenjevanja: cilje, jasnost, konsistentnost, učinkovitost, dosežke,

·        kakovost poučevanja, doseganje pedagoških ciljev,

·        dosežke otrok z vidika njihovega napredka, doseganja zastavljenih standardov in ciljev,

·        mehanizme pomoči otrokom: učne, osebne, socialne,

·        vpliv mnenja otrok/dijakov in zunanjih vpletenih oseb (inšpektorjev, strokovnih organizacij ali teles delovnih organizacij), njihovo zadovoljstvo z organizacijo,

·        kadrovske zadeve (število, kakovost zaposlenih), razvoj kadrov,

·        razpoložljivost/dosegljivost/uporaba opreme, knjižnice, informacijske tehnologije,

·        sisteme vodenja in upravljanja ter nadzorovanje kakovosti: njihov vpliv na delo organizacije, notranji indikatorji kakovosti, načrti in prioritete za ohranjanje in zboljšanje kakovosti,

·        posplošen povzetek – sodba o doseganju zastavljenih ciljev.

© dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, 2006, 2013, 2014

IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si