Ob rojstvu so deklice fizično in nevrološko nekoliko bolj razvite. Prej shodijo in vstopijo v puberteto.

Novorojeni dečki imajo zrelejšo mišičje, večja pljuča in srce, ob rojstvu so tudi manj občutljivi za bolečino. Z leti postanejo spretnejši pri dejavnostih, ki zahtevajo moč in grobo motoriko.

Verjetnost splava je višja pri plodovih moškega spola, prav tako je pri novorojenih dečkih višja stopnja umrljivosti in izpostavljenosti dednim anomalijam, podhranjenosti, boleznim. Z vidika fizične in fiziološke ranljivosti novorojene deklice torej niso predstavnice »šibkejšega spola«.

Od zgodnjega otroštva skozi prva šolska leta so za deklice značilne višje verbalne sposobnosti, širši besednjak, boljše bralno razumevanje in verbalna ustvarjalnost.

Med srednjim otroštvom in mladostništvom ni pomembnih razlik med spoloma.

Od 10. leta dalje je pri dečkih nekoliko bolj razvita vizualno-prostorska orientacija (reševanje nalog v dvo ali tridimenzionalnem prostoru, branje kart in ciljanje v tarčo).

Od 12. leta naprej dečki dosegajo boljše rezultate pri matematiki, posebno pri matematičnem presojanju.

Tudi v zgodnji igri so dečki pogosteje izvajalci in žrtve agresivnosti, še posebno fizične. Deklice se zatekajo k manj neposrednim oblikam agresije, na primer izključevanju vrstnice iz skupine.

Že pri 2 letih deklice bolj dosledno izpolnjujejo zahteve staršev in drugih odraslih. Dečki se na zahteve odraslih odzivajo bolj spremenljivo.

Deklice so bolj skrbne do mlajših otrok.

Pri dečkih je verjetnost genetskih napak, fizičnih pomanjkljivosti, mentalnih prizadetosti, bralnih težav, motenj govora in šolskih in čustvenih težav višja.

Večina raziskav ni našla pomembnih razlik. Kadar se pojavijo razlike, so običajno dečki nekoliko aktivnejši.

Pri mlajših otrocih ni razlik med spoloma. Starejše deklice in ženske se ocenjujejo kot nekoliko bolj odvisne, vendar se tudi to spreminja.

Pri mlajših otrocih ni razlik med spoloma. Starejše deklice in odrasle ženske poročajo o več strahovih, moški pa se pogosteje vključijo v fizično tvegane dejavnosti. Po drugi strani dandanes številne ženske opravljajo tvegane poklice in imajo tvegane hobije.

Raziskave niso našle splošno veljavnih razlik med spoloma. Nekatere študije zgodnje raziskovalne dejavnosti so pokazale, da so dečki nekoliko bolj podjetni in radovedni, ter se hitreje spopadejo z oviro, ki se jim postavi pred želeni cilj.

Posamezne raziskave opozarjajo, da so morda dečki nekoliko bolj občutljivi na družinsko disharmonijo in medosebni stres.

Nekateri podatki kažejo, da se novorojene deklice bolj usmerjajo na obraze kot dečki, in da prej prepoznajo materin obraz.

Dečki in deklice so enako družabni, enako časa preživijo z drugimi in se enako odzivajo nanje. Pri potrebi po ljubezni in navezanosti ni nikakršne razlike med spoloma. Tako moški kot ženske so enako sposobni skrbeti za druge, čeprav ženske dejansko pogosteje skrbijo za otroke, sorodnike in prijatelje.

Dečki in deklice se ne razlikujejo po sugestibilnosti in težnji konformirati se s standardi skupine vrstnikov in posnemati reakcije drugih.

Dečki in deklice so enako uspešni pri učenju in preprostih ponavljajočih se nalogah. Tudi pri kompleksnih kognitivnih nalogah uporabljajo podobne spretnosti. Enako se odzivajo na vidne in slišne dražljaje.

Za deklice in dečke je značilna enaka stopnja motivacije po dosežkih. V nevtralnih okoliščinah so deklice nekoliko bolj usmerjene k dosežkom, v tekmovalni situaciji pa dečki prikažejo nekoliko več motivacije po dosežkih.

Deklice in dečki se ne razlikujejo po svojem splošnem samovrednotenju. Deklice se ocenjujejo kot nekoliko bolj kompetentne v socialnih spretnostih, dečki pa kot močnejše.

Deklice in dečki se v enaki meri poslužujejo verbalne agresivnosti, le njihov pristop je nekoliko drugačen: za deklice je bolj značilno opravljanje in izolacija žrtve, dečki pa so bolj neposredno verbalno napadalni.