Katalog in naročilnica

KATALOG

NAROČILNICA

Kaj je poslanstvo, kaj so vrednote, kaj je vizija?

Veliko govorimo o poslanstvu, vrednotah in viziji. Kaj pa pravzaprav pomenijo ti trije pojmi? Kako jih opredelimo? Kaj je poslanstvo, kaj so (skupne) vrednote in kaj pomeni izraz vizija?

Različni strokovnjaki se res strinjajo, da so vrednote, poslanstvo in vizija temeljni elementi kulture organizacije, vendar številni med njimi sami opozarjajo na veliko zmede in nejasnosti okrog teh treh in še nekaterih drugih pojmov. Ta zmeda in nejasnost sta v pretežni meri posledica dejstva, da že te tri pojme različni avtorji različno pojmujejo in opredeljujejo.

Ker različne izraze v literaturi in praksi uporabljajo dokaj nedosledno, je smiselno, da jih na tem mestu podrobneje opredelimo in pojasnimo, kaj pomeni vsak od njih v tej knjigi – pri tem izhajamo iz najširše sprejetih opredelitev. Tako bodo bralci v prihodnje natančno vedeli, kaj imamo v mislih, ko govorimo bodisi o vrednotah, bodisi o poslanstvu, bodisi o viziji. Obenem, za jasnejšo preglednost, naštevamo tudi pojme, ki jih zaradi nejasnih opredelitev največkrat zamenjujejo s poslanstvom, vrednotami in vizijo.

Če ima organizacija te pojme jasno opredeljene in razume razliko med njimi, lahko vsi skupaj predstavljajo dinamično jedro njenega delovanja. Vrednote so temelj vsakega delovanja, vizija in poslanstvo pa pomembno prispevata k določanju usmeritev in strategij. Vsak od teh elementov prispeva jasnejšo podobo o tem, kako naj organizacija ravna, kaj naj počne in kako naj se odzove na različne dogodke in pojave v sebi in zunaj sebe. Vrednote opisujejo, kaj je pomembno za organizacijo; vizija opiše, kam želi organizacija iti v prihodnosti; poslanstvo pa prek opredelitve, kaj organizacija sploh je in kaj počne, postavlja okvire njenega delovanja.

Vrednote

Vrednote določajo kako, na kakšne načine organizacija in njeni zaposleni izpolnjujejo svoje poslanstvo in sledijo svoji viziji. Vrednote predstavljajo osnovne prioritete kulture neke organizacije. So prepričanja o tem, kaj organizacija in njeni posamezniki cenijo, vrednotijo kot pozitivno, zaželeno in vredno truda. So zavestni izrazi tega, za kar se organizacija zavzema, nekakšen globlji notranji kompas, ki usmerja ravnanja in vedenja organizacije in njenih ljudi ter utrjuje pojmovanje tega, kar je pomembno, za kar se je vredno bojevati in zavzemati. Vrednote se nanašajo tako na to, kaj naj bi bilo organizaciji pomembno (ocenjevalni vidik), kot na to, kako naj bi ravnali organizacija in njeni posamezniki (vedenjski vidik).

Vrednote lahko razumemo tudi kot nekakšne vsebinske temelje, ki določajo kako, na kakšne načine bodo organizacija in njeni zaposleni izpolnjevali svoje poslanstvo in sledili svoji viziji.

Poslanstvo

Poslanstvo opredeljuje namen oziroma smisel obstoja organizacije. Je dobesedno jedro, srce organizacije, njenih ravnanj in ravnanj zaposlenih. Poslanstvo tudi opredeljuje odgovornosti organizacije do zaposlenih, ustanoviteljev, uporabnikov in širše družbe. Jasen občutek poslanstva je lahko tista občutljiva sila, ki motivira zaposlene h kakovostnemu delu, vodstva h kakovostnemu in učinkovitemu vodenju, uporabnikom in širši skupnosti pa vzbuja zaupanje v organizacijo. Poslanstvo, zapisano v obliki kratke posplošene izjave, naj bi zajemalo vse tiste osnovne pojme, ki najbolj jedrnato opišejo organizacijo, njene značilnosti, storitve, »izdelke« in »tržišče«, temeljno filozofijo in cilje. Dobro pripravljena izjava o poslanstvu lahko postane medij, ki poveže najgloblja občutenja ljudi z razlogi obstoja organizacije in utrjuje občutek osmišljenosti dela in notranjega zadovoljstva ob njem.

Zapisano poslanstvo lahko skriva tudi nepričakovano past: poslanstvo, na katerega ne vpliva močna, široka, privlačna in uresničljiva vizija, lahko vodi v togost, krčevito oklepanje trenutnega razumevanja organizacije. Takšno razumevanje hromi ustvarjalne in razvojne potenciale organizacije, zato je jasen občutek poslanstva najbolj učinkovit, kadar ga spremlja tako razumevanje temeljnih skupnih vrednot kot tudi privlačna vizija prihodnosti.

Vizija

Vizija je posplošen opis predvidene prihodnosti organizacije, predstava idealizirane prihodnje podobe, ki izziva trenutni status quo. Predstavlja predvidevanje, kam naj bi se organizacija usmerila v prihodnosti, kakšna naj bi bila in kaj naj bi počela. Vizija običajno opisuje organizacijo, kakršna naj bi (bo) postala, ko bo učinkovito dosegla svoje predvidene cilje.

Vizija ni nekaj izoliranega »zunaj nas«, neuresničljiva in neizvedljiva fatamorgana, ampak je vabljiva podoba želene prihodnosti, ki jo lahko organizacija doseže, če se zanjo dovolj potrudi. Resnična vizija izhaja od znotraj (iz vodstva, zaposlenih, kolektiva, organizacije) zato se z njo lahko poistovetijo tako organizacija kot zaposleni. Na temelju takšne vizije se da  zastaviti strateške načrte, scenarije oziroma predvideti pot, kako jo doseči.

Ustvarjanje učinkovite podobe želene prihodnosti zahteva sposobnost razširiti obzorja organizacije in njenih ljudi in upoštevanje različnih možnosti, ki se ponujajo. Širše in više kot organizaciji seže pogled, več izbire ima, da se na koncu lahko osredotoči na tiste nove pobude, ki lahko resnično pripeljejo do uspeha.

Težava velikega števila vrtcev, šol, organizacij je prav odsotnost jasne vizije. Delovanje brez vizije je vedno reaktivno in se slejkoprej omeji na neskončno in duhamorno ponavljanje rutin ter gašenje požarov, ki izbruhnejo zaradi (pre)togega razumevanja vloge organizacije. Drži, posamezne organizacije lahko tudi brez jasne lastne vizije dosegajo dobre rezultate – denimo takrat, ko je njihovo delovanje usmerjano in vodeno od zunaj; a takšno usmerjanje omejuje avtonomijo organizacije in hromi zmogljivosti za sprejemanje lastnih odločitev. Zato delovanje brez vizije prej ali slej postane gibanje brez usmeritve in učinkovitega izkoriščanja razpoložljive energije – tako kot se delo brez vizije sprevrže v mehanično ponavljanje enih in istih postopkov: ugotovitev, da biti zaposlen še ne pomeni biti tudi učinkovit velja tako za posameznike kot organizacije.

Vizije ne smemo zamenjevati s »sanjami« o oddaljeni prihodnosti: načrtovanje dejavnosti daleč v neznano prihodnost je lahko v času bliskovitih sprememb več kot neuporabno – organizacijam lahko povzroči celo resno škodo. Tisto, kar organizacije zagotovo lahko vključijo v svojo vizijo, je po mnenju večine strokovnjakov, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, srednjeročna predstava tega, kakšna naj bi bila (postala) organizacija, na primer čez 5 let.

Na žalost vizija za veliko vodstev organizacij še vedno pomeni nedoločen pojem, v katerem ne prepoznajo mogočnega potenciala za izboljšave. Še več, ker imajo ravnatelji in direktorji javnih zavodov časovno omejen mandat, včasih ne čutijo potrebe po ustvarjanju vizije, ki se bo morda uresničevala šele pod drugim vodstvom in za katero bodo pobrali zasluge in hvalo drugi – še posebno če upoštevamo, da ustvarjanje vizije včasih pomeni tudi boleče spopadanje z odpori tistih, ki v predvidenih spremembah začutijo grožnjo svojemu trenutnemu udobju in privilegijem: teh pa po bolnišnicah, šolah, v javni upravi, vrtcih in drugod ni malo.

Nekateri strokovnjaki in organizacije za opisovanje vrednot, poslanstva in vizije uporabljajo tudi druge izraze (ki pa včasih niso povsem ustrezni):

V čem se razlikujeta poslanstvo in vizija

Ker organizacije pogosto ne ločijo jasno med poslanstvom in vizijo, je smiselno opozoriti na nekatere ključne razlike med obema pojmoma. Res je, da poslanstvo in vizija najučinkoviteje delujeta, kadar se medsebojno krepita. A poslanstvo, kot smo že rekli, je opis trenutnega stanja in značilnosti organizacije, ki opredeljuje njene člane, uporabnike, vodstvo, vlogo v širši skupnosti, tehnologijo in metode, ki jih uporablja – vizija pa je večdimenzionalna podoba njene zaželene prihodnosti.

Poslanstvo in vizija se ne razlikujeta le po vsebini, služita tudi drugačnim namenom. Poslanstvo lahko razumemo kot orodje, ki postavi jasne meje in pove, kaj da in kaj ne, kaj je za organizacijo sprejemljivo in kaj ne. Vizija pa navdihuje in motivira. Jasno opredeljeno poslanstvo varuje organizacijo, da ne izgubi smeri v vse širšem svetu različnih možnosti, vizija pa jo vodi v nova področja. Vizija torej spodbuja zviševanje pričakovanj, krepitev spretnosti, boljše izkoriščanje sposobnosti, možnosti in potencialov, medtem ko poslanstvo sproža pomisleke in organizacijo ščiti pred prenagljenimi in nepremišljenimi odločitvami in dejanji.

Razumevanje poslanstva organizacije in postavljanje jasne vizije želene prihodnosti sta pogoja za prepoznavanje strateških dejavnikov, ki lahko vplivajo na nadaljnji razvoj organizacije – tako v obliki omejitev kot priložnosti. Razčiščevanje teh strateških vprašanj v obliki konkretnih ciljev lahko premosti vrzel med podobo želene prihodnosti in trenutno stvarnostjo. Organizacija, ki ima jasno opredeljene vrednote, poslanstvo in vizijo, z njimi dobi dragoceno orodje za razvijanje strategij za uresničevanje svojih najpomembnejših ciljev.

Strategija

Strategija določa načine in metode uresničevanja vizije organizacije ob spoštovanju opredeljenih temeljnih skupnih vrednot in poslanstva. Njeno temeljno orodje so jasno opredeljeni cilji, združeni v strateške načrte.

Cilji

Cilji so operacionalizirane konkretne naloge, ki si jih zada organizacija in za katere predvidi konkretne načine ugotavljanja, ali jih je že dosegla. Učinkoviti cilji naj temeljijo na opredeljenem poslanstvu, vrednotah in viziji organizacije; povzemajo vizijo in poslanstvo in jasneje določajo dejanja in postopke za uresničevanje obeh. Če si vizijo predstavljamo kot cesto, ki je speljana po zemljevidu poslanstva in vrednot, so cilji posamezni kraji in postajališča ob tej cesti, torej tiste točke, ki premoščajo vrzel med trenutno stvarnostjo organizacije (kar in kjer je) in vizijo (kam organizacija želi priti). Zato cilji omogočajo tudi jasnejše videnje in razumevanje vizije.

Ljudje potrebujejo cilje, in če jim organizacija ne ponudi skupnih, bodo slejkoprej postavili v ospredje lastne. Učinkovito opredeljeni cilji dajejo zaposlenim možnost, da se predano posvetijo tistemu, kar je za organizacijo v nekem trenutku najpomembneje.

Za razliko od splošnejšega poslanstva in vizije imajo cilji natančno opredeljene roke. Jasni so tudi kriteriji za ocenjevanje, kdaj jih dosežemo, in predvidene so obveznosti posameznikov. Dobro opredeljeni cilji zadoščajo naslednjim pogojem:

1.      so osredotočeni na posamezno dejavnost;

2.      točno določijo časovni rok za izvršitev naloge;

3.      so merljivi;

4.      določajo odgovornosti enega ali več posameznikov.

Vrednote so torej etični temelj vsakega delovanja, poslanstvo in vizija pa pomembno prispevata k določanju usmeritev organizacije. Strategija določa načine uresničevanja vrednot in poslanstva na način, ki zagotavlja približevanje viziji, posamezni cilji pa zagotavljajo povratne informacije o tem, ali smo na pravi poti. Vsak od teh temeljnih elementov tako prispeva jasnejšo podobo o tem, kako deluje organizacija in kako se približuje želenemu.

© dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, 2006, 2013, 2014

IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si