1)       Ali je vzgojni načrt dodatno breme ali korist za šolski kolektiv?

Kolektiv z vzgojnim načrtom poenoti tiste cilje in načine za njihovo doseganje, ki so v dosedanji šolski praksi že izkazali za uspešne; zelo verjetno je doslej v šoli že kdo uporabljal vzgojne pristope, ki so delovali in so bili usklajeni z večino vključenih uporabnikov

2)       Ali se lahko izdelavi vzgojnega načrta izognemo oziroma ali ostajajo zanj smiselni nadomestki?

Vzgojni načrti so »obveza«, s katero so šole dobile priložnost, da same prvič zares oblikujejo in jasno komunicirajo svoje vzgojne pristope

3)       Kaj novega prinaša vzgojni načrt?

Vzgojni načrt prinaša priložnost za novo razmišljanje o vprašanjih, ki so v šolah tako ali tako nenehno prisotna - le na bolj sistematičen način, ki omogoča bolj učinkovite posledice.

4)       Ali je proces priprave učinkovitega vzgojnega načrta zahteven in kako vemo, da smo ga dobro izpeljali? (Ali lahko kolektiv šole hkrati usmerja proces in bistveno prispeva k njegovi vsebini?)

Postopek, ki nas privede do izvedljivega vzgojnega načrta je enostaven in obvladljiv; smisel celotnega postopka je v tem, da na primeren način, s pravim obsegom in ob pravem času vključi v izdelavo vzgojnega načrta tiste vplivne skupine in posameznike, ki so »poklicani«, da bodisi prispevajo k določeni vsebini ali pa dajo končnemu rezultatu oziroma samemu postopku nastajanja vzgojnega načrta verodostojnost ter prispevajo k njegovi uporabnosti in izvedljivosti

5)         Kakšna priprava je potrebna za uspešen vzgojni načrt?

Ključni del priprave je informirana odločitev vodstva kolektiva o tem kdo bo vključen v »jedrni« tim, ki bo upravljal nastajanje vzgojnega načrta ter kateri so ključni izvedbeni koraki, v kakšnem zaporedju si sledijo in po katerih kriterijih bo mogoče sproti prepoznavati uspešnost napredovanja projekta ter ustrezno kakovost posameznih rešitev

6)       Kdo oziroma katere skupine povezane s šolo naj bi sodelovale pri izdelavi vzgojnega načrta?

S šolskim kolektivom naj bi sodelovali vsi uporabniki šole do njenih ustanoviteljev in »nadzornikov«; predstavnikov staršev na primer ne moremo obiti, ko gre za razvrščanje ključnih vzgojnih prijemov in določanje njihove prioritetnosti, ko pa se določa sprejemljive oblike izvedbe vzgojnih ukrepov so nedvomno učenci tisti, ki lahko potrdijo primernost izvedbe posameznega ukrepa; ustanovitelji in svet šole so o poteku projekta vsaj dobro informirani in tako dalje.

7)       Kako pripraviti in ustrezno vključiti šolski kolektiv?

Šolski kolektiv mora za uspešnost in kakovostno pripravo vzgojnega načrta vsaj v rezultatu videti lastne koristi; koristi pa člani kolektiva ne bodo videli, če v projekt ne bodo osebno povabljeni in vključeni. Motivacijski vidik članov kolektiva je ključen za uspešnost projekta, predvsem pa za uporabo rezultatov projekta; projekt naj bi bil od začetka zastavljen tako, da prestavlja članom kolektiva prijetno učno izkušnjo, ki jim omogoča dovolj varno preverjanje lastne prakse in idej za izboljšavo dela na vzgojnem področju delovanja.

8)       Koliko časa in drugih virov potrebujemo za pripravo vzgojnega načrta?

Vzgojni načrt je lahko nared v času do zaključka šolskega leta. Zanj potrebujemo nekaj mesecev, ko se material po delovnih skupinah pripravlja in ureja, do končne oblike, ki je vsem dovolj sprejemljiva. Delovne skupine se srečujejo na nekaj delavnicah, kjer na urejen način združujejo in preverjajo predloge ter jih oblikujejo v rešitve končnega vzgojnega načrta, ki je vsem vključenim dovolj sprejemljiv.

9)       Ali so dostopni kakšni primeri posameznih šol pri načrtovanju vzgojnega načrta, ali kakšna koristna gradiva?

Koristne povezave:

Osnutek vzgojnega načrta OŠ Železniki

Osnutek vzgojnega načrta OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova

Zbornik mednarodnega znanstvenega posveta Vzgojni koncept na razpotjih sodobnosti (Žalec, april 2007)

Avtorja strani: dr. Kristijan Musek Lešnik, Mag. Igor Krajnc