LPS-DDO Lestvica samopodobe - družina in družinski odnosi © Avtor: dr. Kristijan Musek Lešnik, 2008 Primer lestvice (.pdf, 0.19 MB) LZSPR - Lestvica zaznane socialne podpore v razredu

Osnovni podatki o lestvici

Primer lestvice (.pdf, 0.19 MB)

LZSPR - Lestvica zaznane socialne podpore v razredu

Kratek opis lestvice

Lestvica je namenjena ugotavljanju z družino in družinskimi odnosi povezane samopodobe otrok in mladostnikov.

Namenjena je psihologom, šolskim svetovalnim delavcem, svetovalnim delavcem in drugim strokovnjakom kot orodje za vpogled v z družino povezano samopodobo oziroma samovrednotenje otrok oziroma mladostnikov. Uporabna je kot pripomoček za prepoznavanje otrok in mladostnikov, ki bi lahko imeli težave na področju z družino povezane samopodobe in samovrednotenja. Primerna je tudi za ugotavljanje splošnega stanja z družino povezane samopodobe otrok oziroma mladostnikov v posameznem razredu ali skupini.

Lestvica se lahko uporablja v okviru vsakdanje pedagoške dejavnosti, ali svetovalnega oziroma preventivnega procesa za individualno ali skupinsko ocenjevanje z družino povezane samopodobe otrok, učencev in mladostnikov od 10. leta starosti naprej (izjemoma pri otrocih od 8. leta naprej; v takšnem primeru izponjevanje odgovornega lista poteka tekom usmerjenega razgovora, otrokove odgovore pa beleži ocenjevalec). Starejši otroci in mladostniki lestvico ispolnjujejo sami, bodisi po navodilih odrasle osebe, bodisi sami preberejo navodila, če presodite, da jih bodo razumeli in ne potrebujejo posebnih navodil. Pri mlajših otrocih, ali otrocih s težavami z branjem in razumevanjem, lahko lestvico izpolnjuje učitelj ali svetovalni delavec, ki otroka usmerja od vprašanja do vprašanja v obliki vodenega razgovora.

Lestvica SP-DDO je namenjena splošni oceni z družino povezane samopodobe in ni psihodiagnostični inštrument. Če odgovori posameznega otroka ali mladostnika na lestvici SP-DDO opozorijo na težave z družino povezane samopodobe, je smiselno razmisliti o poglobljeni analizi in obravnavi teh težav, njihovih vzrokov in posledic.

Lestvica SP-DDO je oblikovana v dveh različicah. Daljša različica lestvice ima 22 postavk, krajša različica pa 13 postavk.

Lestvica SP-DDO daje dva pomembna podatka:
a) oceno trenutne z družino povezane samopodobe
b) primerjalna ocena z družino povezane samopodobe v primerjavi s preteklostjo

Primer lestvice (.pdf, 0.19 MB)

LZSPR - Lestvica zaznane socialne podpore v razredu

Izhodišča lestvice

Samopodoba je celovito mnenje, ki ga imamo o sebi, vrednost, ki si jo pripisujemo, odnos do samega sebe. V psihologiji je opredeljena kot “organizirana celota lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnosti in drugih psihičnih vsebin, ki jih posameznik pripisuje sebi” (Kobal Grum, 2000). Samopodoba je pomemben pokazatelj otrokovega in mladostnikovega duševnega zdravja in trdnosti. Poleg tega napoveduje tudi kakovost njegovega prilagajanja v poznejšem življenju.

Vidiki samopodobe, ki so povezani z družino in družinskimi odnosi, niso le pokazatelj opore, ki jo otrok oziroma mladostnik občuti v svoji družini, pač pa so tudi pomemben dejavnik odnosov, ki jih vzpostavlja v drugih socialnih sredinah. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo oziroma mladostnikovo blagostanje; pomanjkanje tega občutka lahko močno okrni možnosti za razvoj osebne in socialne čvrstosti.

Samopodoba kot zbirka naših samozaznav in prepričanj o sebi se začne oblikovati v zgodnjem otroštvu in se kot eno od temeljnih področij osebnosti postopno razvija vse življenje. Na njeno oblikovanje vplivajo na eni strani izkušnje otroka ob doseganju različnih pomembnih mejnikov, ki vzbujajo občutek zmožnosti, kompetentnosti. Na drugi strani nanjo vplivajo povratne informacije pomembnih oseb (staršev, vzgojiteljev, učiteljev) ob teh dosežkih.

Samopodoba je pomemben del osebnosti v vsakem življenjskem obdobju in v vsaki situaciji. V različnih fazah obdobja otroštva in mladostništva se različno intenzivno razvija. Na eni strani se vse bolj utrjuje, na drugi strani je občutljiva za nove pomembne izkušnje in doživetja. Obenem pa vse bolj determinira nova pričakovanja in interpretacije, ki jih otrok ali mladostnik pripiše novo doživetim izkušnjam.

Ustrezna pozitivna samopodoba varuje otroke in mladostnike v soočenjih z različnimi izzivi okolja in okoliščinami. Pozitivna samopodoba otrokom in mladostnikom olajšuje upravljanje s konflikti in upiranje negativnim pritiskom okolja. Za otroke in mladostnike z nizko, negativno samopodobo so lahko različni življenjski izzivi vir stresa, občutkov tesnobe in frustracij, njihova zmožnost za spopadanje s težavami in reševanje problemov je lahko okrnjena. V skrajnih okoliščinah lahko izrazito negativna samopodoba in z njo povezano nezaupanje v lastne zmožnosti prispeva k pasivnosti, izključevanju iz socialnih situacij in depresivnosti.

Odnos do lastne osebnosti je temelj odnosa do drugih ljudi in do sveta nasploh. Nizka oziroma negativna samopodoba lahko ovira otroka oziroma mladostnika pri preizkušanju novih stvari. Sproži lahko pojavljanje negativnih izjav o sebi, ki še dodatno utrjujejo občutek nekompetentnosti in okrnjenih zmožnosti, hkrati pa kot samouresničujoče prerokbe vplivajo na negativne izide novih izkušenj. Med njenimi možnimi korelati so nizka vztrajnost, nizka frustracijska toleranca, podredljivost oziroma submisivnost, pretirana kritičnost in hitro samorazočaranje. Otroci in mladostniki z nizko samopodobo lahko zaznavajo male ovire kot velike, občasne težave pa kot trajne neugodne in nevzdržne razmere, kar se lahko povezuje s splošnim občutkom pesimizma in odsotnostjo pozitivnih pričakovanj.

Otrok ali mladostnik z visoko, pozitivno samopodobo ponavadi bolj uživa v stikih z drugimi, enako dobro se lahko počuti v skupini kot takrat, ko sledi lastnim ciljem. Tudi občasna nezadovoljstva z lastnimi dosežki zna izraziti brez samozaničevanja ali zmanjševanja lastne vrednosti. Bolje kot razume svoje moči, lažje se sooči s svojimi pomanjkljivostmi in jih premaguje. Pozitivna pričakovanja, ki se uresničijo skozi pozitivne izkušnje, ga vodijo k bolj optimističnemu gledanju na sebe in na svet okrog sebe.

Primer lestvice (.pdf, 0.19 MB)

LZSPR - Lestvica zaznane socialne podpore v razredu