Kaj pomeni poslanstvo?

Ko sta v poznih 40. letih prejšnjega stoletja Masaru Ibuka in Akito Morita ustanavljala podjetje Tokyo Tsushin Kogyo, sta najprej zapisala njegovo filozofijo. Čeprav danes podjetje ne izdeluje več delov za radijske aparate in kuhalnikov za riž, s katerimi se je podalo na tržišče, se ni spremenila temeljna filozofija podjetja, ki sta jo takrat zapisala ustanovitelja. In to kljub temu, da je medtem podjetje spremenilo ne le izdelke, ampak tudi ime – v SONY!

Zakaj smo?

»Kdo smo? Kaj smo? Kakšni smo? Zakaj smo? Za kaj smo? Kaj počnemo? Komu služimo?« Ko podjetje išče odgovore na ta vprašanja, razmišlja o svojem poslanstvu. A zakaj so ta vprašanja tako pomembna? Zakaj je tako pomembno razmišljati o poslanstvu?

Eden od ključnih odgovorov (a ne edini) je povezan z enakimi vprašanji, ki si jih o podjetju zastavljajo pomembni ljudje in skupine: zaposleni, uporabniki, potrošniki, investitorji in drugi deležniki. Ljudje pač raje vstopamo v odnose z ljudmi, ki vzbujajo občutek verodostojnosti in zanesljivosti. Nič drugače ni z odnosom do podjetij. Tako kot ljudje so bolj privlačna podjetja z jasnim, konsistentnim poslanstvom in identiteto.

Besedi Fender in Stratocaster ločeni ne povesta veliko. Skupaj pa Fender Stratocaster naježi lase in dlake vsakemu pravemu rockerju, ki ve, da so mit tega Rolls-Royce-a električnih kitar ustvarjali prsti Jimija Hendrixa, Johna Lennona, Georgea Harrisona, Erica Claptona, Marka Knopflerja in drugih mojstrov. Kljub ugledu te kitare je Leo Fender leta 1965 prodal podjetje televizijski mreži CBS. Poteza se je zdela logična; CBS je bilo pomembno ime v svetu glasbe, Fender pa v svetu inštrumentov. Čeprav so bili prvi rezultati vzpodbudni, je do leta 1975 CBS-Fender izgubil večino tržnega deleža. Stanje v podjetju se je slabšalo, nadzor kakovosti je popustil, iz rok so spustili nekatere pomembne patente, namesto razvoj so CBS zanimali predvsem podatki o prihodkih. V času, ko so azijski konkurenti tržišču ponudili cenejše (včasih celo boljše) kopije Fenderjevih kitar, je CBS 1985 prodal oslabljeno blagovno znamko Fender skupini v podjetju zaposlenih zanesenjakov in investitorjev. Skupina, katere nekateri člani so razumeli tradicijo znamke, se je vrnila k koreninam: izdelovanju vrhunskih inštrumentov; v naslednjih nekaj letih si je znamka povrnila zbledeli sloves.

Fenderjeva ponovna pot do uspeha se je začela na podlagi jasnega razumevanja, kaj in za koga pomeni podjetje oziroma znamka. Ta in nešteti drugi primeri pričajo, kaj pomeni za podjetje razprava, ki vodi v poenoteno, jasno in koherentno pojmovanje poslanstva! Kako daljnosežne posledice ima lahko za vse vidike dela in življenja v podjetju! Kako mogočno orodje za zagotavljanje konstruktivnega delovnega vzdušja, primerne klime in uspešnega dela v njem lahko postane! In kakšne razsežnosti in prednosti se pokažejo, ko jo podjetje sproži in doživi njene posledice!

Vsak človek potrebuje dober razlog, da v ponedeljek zjutraj vstane in gre na delo dobre volje, ne čemeren. Občutek jasnega poslanstva podjetja, ki mu pripada, in ki vzbuja ponos, je lahko tak, več kot odličen razlog.

Kaj je poslanstvo?

Občutek poslanstva se naslanja na naslednja ključna vprašanja:

·    Zakaj obstaja podjetje, katere potrebe zadovoljuje (cilji, nameni, uporabniki)?

·    Kako podjetje uresničuje razloge za svoj obstoj, kako zadovoljuje te potrebe (dejavnost, storitve, izdelki)?

·    Kakšna načela ali prepričanja vodijo podjetje in njegove ljudi (kaj usmerja podjetje pri uresničevanju poslanstva)? Tu se razumevanje poslanstva vsebinsko dopolnjuje z organizacijskimi vrednotami in vizijo: njihova skladnost pa omogoča usklajena ravnanja ljudi v podjetju na poti proti zastavljenim ciljem.

Viktor Frankl je trdil, da je volja do smisla prirojena vsakemu človeku. Psiholog, ki je med preživel koncentracijsko taborišče smrti, je (predvsem na temelju svojih grozljivih izkušenj) voljo do smisla prepoznal kot osnovno motivacijo v človekovi duhovni razsežnosti, ki je bistveno drugačna od motivacije gonov in potreb.

Delo je eno od osrednjih področij življenja in ljudje na delovnem mestu preživijo polovico ali več svojega dneva. Ni si težko predstavljati, kako zelo pomemben je občutek opravljanja smiselnega poslanstva pri tem. Kako utrjuje občutek izpolnjenosti in pozitivno vpliva na vse ravni človekovega zadovoljstva. Od tega občutka ni odvisno le zadovoljstvo z delom, pač pa tudi splošno duševno počutje in splošno zadovoljstvo z življenjem.

Ker je volja do smisla pomembno gibalo človeških ravnanj, je za podjetja razpravljanje o poslanstvu enako pomembno kot osebno razmišljanje o življenjskem smislu. V podjetju brez jasnega občutka poslanstva in smiselnosti hitro nastopi vzdušje eksistencialnega vakuuma. Če delo ne daje občutka smisla, izpolnjenosti, poslanstva, se ljudje začnejo umikati od dela. In od podjetja. Če ne dobesedno, pa v glavah, kar je lahko celo bolj neprijetno in škodljivo – za človeka in za podjetje.

Pomanjkanje smisla sproža široko paleto občutkov od prikrajšanosti, frustracij, izpraznjenosti, stresa, izgorelosti, do depresije, cinizma, negativizma, uničevalnosti in drugih negativnih pojavov. Najboljše varovalo pred temi pojavi in njihovimi posledicami je jasno poslanstvo, ker ljudem v podjetju ponudi osmišljeno usmeritev, ki ji lahko posvetijo večino svojih prizadevanj. Zato je za katero koli podjetje razmišljanje o poslanstvu še kako pomembno. Še posebno, če se zgodi v okviru resne razprava, ki vodi v njegovo razjasnitev in jasno opredelitev.

O poslanstvu je gotovo najlaže razmišljati vnaprej; ob ustanavljanju novega podjetja (vedno je laže pisati na nepopisan list papirja, kot razbirati pomen iz počečkanega zapisa). Vendar za večino podjetij, ko se soočijo s potrebo po opredeljevanju poslanstva, to ni mogoče. V njih se poslanstva ne da opredeljevati na novo in brez omejitev, pač pa je treba iz obstoječih predstav in pojmovanj izluščiti osrednje in jih združiti v učinkovito, koherentno in konsistentno razumevanje poslanstva.

- - -

Predpostavka, da v podjetju, ki nima zapisanega poslanstva, ni nobenega občutka poslanstva, je seveda zgrešena. V vsakem podjetju obstajajo občutki poslanstva. Težava je v tem, da so ti občutki mnogokrat implicitni, neopredeljeni, neizgovorjeni. Poleg tega so vezani na osebne izkušnje posameznikov in skupin v podjetju, zato se lahko močno razlikujejo - različne predstave o tako temeljnih vprašanjih pa le težko vodijo k skupnim in usklajenim prizadevanjem. Šele poglobljena razprava o poslanstvu odpre možnosti, da med različnimi pojmovanji podjetje prepozna trdnejši in globlji občutek poslanstva.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006