Kaj za podjetje pomeni razprava o poslanstvu?

Osnovno poslanstvo nekaterih podjetij ostaja sto let nespremenjeno. V drugih se lahko zaradi sprememb v okolju na vsakih dvajset, deset ali celo manj let pojavi potreba po njegovem prilagajanju novi stvarnosti. Ne glede na to, v katero skupino sodi, je poglobljena razprava o poslanstvu, smislu, namenu, koristna za vsako podjetje. (In jo je tudi smiselno vsake toliko časa ponoviti.)

Cilj razprave o poslanstvu je priti do konsistentne predstave o bistvu, smislu, namenu oziroma razlogu obstoja podjetja. Pot do enotne predstave lahko vodi le preko analize obstoječih (tudi različnih) pojmovanj v podjetju. Preko razprave, ki na eni strani izpostavi različna pričakovanja in interpretacije, na drugi pa poseže v globlji skupni občutek poslanstva, ki »živi« v podjetju (ki se ne spreminja iz dneva v dan in se ne prilagaja dnevnim potrebam, ampak je del globoko ponotranjene identitete podjetja).

Razprava o poslanstvu ima več pomembnih pozitivnih posledic. Med njimi kaže posebej izpostaviti vsaj dve:

Zaradi medosebnih razlik in različnih osebnih in skupinskih izkušenj v vsakem podjetju obstajajo različne predstave o njegovem smislu, namenu, oziroma bistvu. Poglobljeno razmišljanje o poslanstvu omogoči primerjavo teh predstav, njihovo osvetlitev z različnih gledišč, kritično ovrednotenje, iskanje stičnih točk in razlik, ter zavračanje in onemogočanje nekonstrutivnih, neučinkovitih in škodljivih prepričanj. Razprava pomaga razjasniti pojmovanja o tem, kaj počne podjetje, kaj naj bi počelo, kako naj bi to počelo in kateri so njegovi cilji. Šele ko so ta pojmovanja razjasnjena, lahko podjetje upravičeno pričakuje usklajena prizadevanja za njihovo uresničevanje. (V podjetjih, ki se ne ukvarjajo s svojim poslanstvom, pričakovanja o skupnih prizadevanjih velikokrat temeljijo na predpostavki, da podjetje vsi njegovi ljudje zaznavajo in razumejo enako. Takšno utopično razmišljanje težko vodi k učinkovitim in uspešnim rezultatom.)

Druga pomembna prednost široke razprave je njen končni rezultat: zapisana opredelitev poslanstva. Z njo podjetje sporoča svoje bistvo ne le notranji, ampak tudi zunanji javnosti: sedanjim in prihodnjim zaposlenim, uporabnikom, partnerjem, lastnikom in drugim. Drugim omogoča prepoznati, kaj in kako počne podjetje, notranji javnosti pa daje občutek stabilnosti in jasne identitete. Jasno opredeljeno poslanstvo daje ljudem v podjetju smernice za načrtovanje in vrednotenje dejanj in ravnanj. Drugim pa omogoča oceniti, kako se ujema z njihovimi pričakovanji in prepričanji ter na osnovi tega izbrati ali in kako se želijo povezati s podjetjem.

- - -

Poglobljena razprava o bistvu njegovega delovanja krepi avtonomijo podjetja in njegovo zmožnost prožnega odzivanja na spremembe v okolju. Še posebno v času dinamičnih sprememb v okolju je enovito pojmovanje poslanstva pomembna oporna točka, ki usmerja prizadevanja k skupnim ciljem in preprečuje nepotrebno izgubljanje energije. Odsotnost občutka identitete in stabilnosti, ki ga daje jasno poslanstvo, lahko vodi v brezglavo beganje: iz procesa v proces, iz strategije v strategijo, iz ene v drugo dejavnost. S takšnim ravnanjem podjetje v obupanih poskusih iskanja rešitev, namesto da bi prišlo do teh, vse bolj izgublja tla pod nogami.

To pa niso edine negativne posledice odsotnosti jasnega občutka poslanstva. V okolju brez enotnega občutka skupnega poslanstva:

·         se ljudje se ne čutijo povezani s podjetjem, ker ne čutijo in ne razumejo njegove identitete;

·         ljudje ne občutijo zvestobe in predanosti podjetju, ker ni jasnega koherentnega občutka o tem, kaj počne in zakaj sploh obstaja;

·         ljudje nehote zapravljajo čas z nepomembnimi dejavnostmi, ker ne razumejo, kaj so prednostne naloge podjetja in katere stvari so postranskega pomena;

·         podjetje ne more dovolj široko razmišljati o različnih možnostih in izzivih, ki ga čakajo v prihodnosti, ker njegovi ljudje različno razumejo in vrednotijo prednostne naloge;

·         podjetje ne začuti, kdaj je čas, da prekine neučinkovito in neuspešno dejavnost in preusmeri energijo v druge, za uspešno uresničevanje poslanstva pomembnejše dejavnosti.

Pri razmišljanju in razpravljanju o poslanstvu se razprava prej ali slej dotakne tudi vprašanja organizacijskih vrednot. Pomembno je, da podjetje svojo identiteto gradi ne le na pojmovanju skupnega poslanstva, ampak tudi na osrednjih vrednotah, stališčih, prepričanjih, da torej opredeli tudi, za kaj se zavzema. Ta razsežnost poslanstva, navezovanje na organizacijske vrednote, odločilno vpliva na vsebino ravnanj, s katerimi ga bodo ljudje v podjetju uresničevali.

V nekem trenutku sta v ZDA med proizvajalci TV aparatov po kakovosti izstopala podjetji Zenith in Motorola. Od tam se je Motorola razvijala v enega od vodilnih »igralcev« v svetu sodobne elektronike in komunikacij, Zenith pa ne. Od kod razlika? V Zenithu so bili osredotočeni predvsem na izdelke, Motorola pa se je osredotočila na svojo filozofijo. Namesto, da bi razumevanje svojega poslanstva omejili na izdelovanje visoko kakovostnih televizorjev (kot so ga pojmovali v Zenithu), so v Motoroli svoj širši namen videli v razvijanju uporabne tehnologije, in se s področja TV aparatov podali tudi na druga področja. Uspešno!

Razmišljanje o tem, za kaj se zavzema, lahko podjetju pomaga izogniti se takšnim pastem. Če se posveti raziskovanju svojih globljih prizadevanj, temu, za kar se zavzema, kako se vidi in se želi videti, lahko preusmeri pozornost s stvari, ki jih trenutno počne, tudi na vse tisto, kar bi lahko počelo (razvijanje vizije). Ko razjasnijo občutek poslanstva, lahko podjetje in njegovi ljudje bolje razumejo, kaj vse lahko dosežejo s širjenjem trenutnih obzorij in prizadevanj. Na ta način razmišljanje o poslanstvu pripomore k razvoju zmožnosti in veščin za prilagajanje razmeram v spreminjajočem se svetu.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006