Vodenje, spremembe, rast in razvoj

Spremembe so. So bile in bodo. Velikega dela sveta, ki nas obdaj, ne moremo nadzorovati. Tudi podjetje ne more nadzorovati mnogih stvari v svetu, v katerem deluje. Lahko pa nadzira nekaj drugega – svoj odziv na spremembe.

Podjetja so sestavljena iz ljudi. In ljudje smo preprosti: sveta ne obravnavamo takšnega kot je, ampak takšnega, kot ga vidimo. Če si prizadevamo ohraniti status quo (varnost in udobje, ki ga prinaša poznana situacija), je kakršna koli sprememba grožnja temu svetu. Če težimo k novim izzivom in priložnostim za razvoj, v spremembah vidimo priložnosti. Nekateri ljudje spremembe pozdravljajo, drugi jih preklinjajo. Nekatera podjetja spremembe pozdravljajo, druga jih zavračajo. Izbira je vedno naša. In odgovornost za posledice, ki ji sledijo.

Podjetje in njegovi ljudje se lahko spremembam upirajo, ali jih pričakajo in sprejmejo. Čeprav je upiranje spremembam enako produktivno kot siljenje vode, da bi tekla navzgor, velikokrat počnejo prav to. Iskanje stabilnosti in predvidljivosti je naravna obramba proti spremembam. Vendar stabilnost in predvidljivost v okolju, ki se spreminja, ni konstruktivna, pomeni zanikanje realnosti. Hitreje kot se spreminja svet okrog podjetja, hitreje bo podjetje postalo žrtev tistih sprememb, ki jih zanika.

Bistvena stvar pri spremembah ni to, ali so dobre ali slabe. Preprosto so. In tudi njihova logika je preprosta: ali ti uspe razviti mehanizme za napovedovanje in prilagajanje spremembam, ali pa te presenetijo nepripravljenega. Tarnanje nad njimi in žalovanje za dobrimi starimi časi ne pomaga – veliko bolj pomembno je, ali se podjetje s spremembami, ko pridejo sooči uspešno ali mu spodleti. Tu pa pridejo do izraza tiste zmožnosti vodij, ki pomenijo razliko med pasivnim odzivanjem (s spremljajočim čudenjem in tarnanjem) na nepričakovane spremembe, in proaktivnimi mehanizmi, s pomočjo katerih podjetje predvideva spremembe znotraj in izven sebe, se pripravlja in prilagaja nanje in na ta način sooblikuje uspešnost svojega soočenja z njimi.

Posledica sprememb je razvoj. V svetu se vse razvija. Svet, življenje, informacije, ... Razvoj je usoda katerega koli podjetja. Razvoj velikokrat pomeni rast, širjenje, večanje ... včasih pa lahko pomeni tudi krčenje, manjšanje. V vsakem primeru pa zahteva učinkovito prilagajanje okoliščinam.

Vrste, ki jih je proučeval Darwin, so imele veliko prednost pred podjetji: njihovo okolje se je spreminjalo počasi, počasi, počasi. (Razen nesrečnih dinozavrov, ki se jim je svet naenkrat postavil na glavo, in jim ni ostalo drugega kot izumreti in narediti prostor za tiste, ki so se spremembi bolje prilagodili – male toplokrvne kosmatuhe, iz katerih smo se nenazadnje razvili tudi mi.) Svet, v katerem danes delujejo podjetja, se spreminja strašansko hitreje – in v tem svetu je zmožnost učinkovitega prilagajanja spremembam in učenja ne samo ključ do učinkovitosti, temveč do samega preživetja. Ko tempo notranjih sprememb in razvoja zaostane za tempom zunanjih sprememb, prihodnost ni več mavrična. Zato je ena od osnovnih spretnosti učinkovitega vodenja izzivanje navideznega in lažnega občutka varnosti, ki ga ustvarja status quo; in ustvarjanje pogojev za razvoj takšno prilagajanje spremembam, ki ne ruši obstoječega in ne povzroča občutkov ogroženosti, pač pa v vsaki situaciji išče tiste učinkovite rešitve, ki zagotavljajo nujen občutek kontinuitete, stabilnosti.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006