Razprava o identiteti in prihodnosti je proces, ne dogodek

Pri razmišljanju o identiteti in prihodnosti igrajo pomembno vlogo vnaprejšnja pričakovanja podjetja. Nekritična in pretirano kritična pričakovanja so enako nevarna:

·         na eni skrajni strani so podjetja (in menedžerji), ki v »debatiranju« vidijo predvsem nepotrebno izgubljanje energije

·         v drugo skrajnost gredo tisti, ki si od razprave o identiteti in prihodnosti nekritično obetajo rešitve za vse težave podjetja

Kljub različnemu odnosu do poglobljene vsebinske razprave v podjetju obe skrajni pričakovanji podobno onemogočata njen razvoj. Na eni strani vnaprejšnje podcenjevanje procesa »zagotavlja« njegov neuspeh. Na drugi strani ga enako spodkopljejo pretirana pričakovanja, ki se ne uresničijo.

Obe skrajni stališči imata še en pomemben skupni imenovalec. Razpravo o identiteti in prihodnosti podjetja razumeta kot enkraten dogodek. Takšno razumevanje je preveč ozko. Pri resnem razmišljanju o vrednotah, poslanstvu in viziji je namreč ključen proces. Najprej proces poglabljanja v »tkivo« podjetja in njegovo identiteto, pozneje proces iskanja najboljše izmed možnih prihodnosti, in ne nazadnje tudi samo potovanje proti njej.

Razmišljanje o vrednotah, poslanstvu in viziji je zato bolj učinkovito, kadar da podjetje prednost procesu pred rezultati. To seveda ne pomeni, da je rezultat nepomemben: seveda so vrednote, poslanstvo in vizija, ki se »izluščijo« skozi razpravo še kako pomembne. A nujen pogoj za dober in učinkovit rezultat je dober proces, ki pripelje do njega: slab in šibek proces pač ne more dati odličnih rezultatov.

Razprava o identiteti in prihodnosti podjetja (in njeno uresničevanje) je torej proces. Potovanje, na katerem podjetje skozi široko razpravo, poglobljeno razmišljanje, kulturni in demokratični dialog, medsebojno spoštovanje, soočanje in upoštevanje različnih mnenj, pride do skupnih pojmovanj, višje stopnje osmišljenosti dela in navdiha pri svojih ljudeh. To pa lahko posledično vodi do vrhunske kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti. Zato ključno vprašanje za podjetja in ljudi v njih ni »Ali nam razpravljanje o vrednotah, poslanstvu in viziji lahko da kaj pozitivnega?«, temveč »Ali imamo voljo, željo in energijo zanjo?«

© Kristijan Musek Lešnik, 2006