Podjetja, sindrom dinozavrov in sindrom pand

Zemlja se okrog svoje osi in okrog Sonca vrti z enako hitrostjo kot včeraj, v času francoske revolucije, ali v času gradnje piramid v Egiptu.

Podjetja nimajo te sreče: svet v katere delujejo se spreminja dosti hitreje in tempo sprememb nenehno narašča. V tem dinamičnem svetu ni lahko biti podjetje; še težje je v njem biti in ostati uspešno podjetje. (Nič čudnega, da je povprečna pričakovana življenjska doba novega podjetja na nekaterih najbolj razvitih trgih 12.5 let.)

Težava mnogih podjetij je, da slabo razumejo sistemsko dinamiko sveta okrog sebe. Ali se je, preobremenjena s tekočimi problemi, niti ne potrudijo spremljati in razumeti. In ker ne razumejo dobro okolja, niti ne razumejo dobro sebe, se vrtijo ujeta v neskončnem vrtincu tekočih problemov, ki bi jih z malo več razumevanja sebe in okolja morda zlahka odpravila.

»Sindrom dinozavrov«

Dinozavri so svoje čase učinkovito vladali Zemlji; obvladovali so svoj svet, kopno, vode in zrak. Potem je priletel meteorit in ... bum; svet se je nenadoma spremenil. Za piko na i so iz svojih lukenj prigomazeli prasesalci, pobrali borne ostanke hrane ... in so dinozavri izumrli. 

Koliko podjetij podobno kot dinozavri navidez obvladuje svoje okolje, s spoštovanja vrednimi tržnimi deleži, poslovnimi rezultati! Z eno veliko razliko: dinozavrom se je po nekaj milijonih let zgodila ena velika sprememba; svet podjetij pa se spreminja iz dneva v dan. Spreminjajo se ljudje; zaposleni in potrošniki. Spreminjajo se podjetja, struktura, procesi, dejavnosti, funkcije. Predvsem pa se spreminja tudi okolje. V takšnih okoliščinah lahko učinkovito preživijo le tisti, ki znajo razviti mehanizme: ne le za prilagajanje spremembam, ampak tudi za njihovo napovedovanje. Navidezno obvladovanje trga, pomembni tržni deleži in dobri rezultati ne zagotavljajo teh mehanizmov, velikokrat lahko celo tako uspavajo podjetje, da jih ne zmore pravočasno razviti.

»Sindrom pand«

Pandi v naravnem parku se ne more pripetiti, da bi na svojem pašniku našla pet novincev, ki bi žvečili »njene« vršičke bambusa in jo pustili brez hrane.

Podjetje, ki se je še včeraj počutilo varno in zaščiteno kot ta panda, lahko danes v svojem zelniku najde kopico »vsiljivcev«, ki živijo samo za en cilj: požreti najbolj sočne vršičke (oziroma koščke tržnega deleža). Tudi v takšnih okoliščinah ima največ možnosti za preživetje tisti, ki tako dobro pozna svoje okolje (in sebe ter svoje potrebe), da bo znal priti do potrebnih vršičkov tudi jutri in pojutrišnjem.

- - -

V današnjem svetu moč in rutina ne zadoščata. V času, ko vse hitreje spreminjajoče se okolje neprestano sproža nove in drugačne pritiske, lahko tisto, kar je včeraj predstavljalo moč in prednost, danes celo ovira razvoj. Podjetje, ki brezglavo porablja moč za ponavljanje rutin, ki so odlično reševale včerajšnje probleme, se lahko danes z njimi pogreza v živi pesek. Tudi obujanje spominov na prijaznejšo preteklost, tarnanje nad neprijazno stvarnostjo in pasivno čakanje in odzivanje na dogodke ne zagotavljajo boljše prihodnosti. Podjetje, ki želi biti v današnjem in jutrišnjem svetu uspešno in učinkovito, mora proaktivno soustvarjati in načrtovati svojo prihodnost.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006